PREDAVANJE G. PAVLA ZDEŠARJA

PREDAVANJE G. PAVLA ZDEŠARJA O

NOVEM PANJU »PRIMUS« 23. 03. 2018 V LITIJI

VZROKI ZA LETOŠNJE PADCE ČEBEL

Prestopna leta veliko obetajo, a malo dajo, kar se je pokazalo tudi za lansko. Posebne vročine ni bilo, zato pa dovolj moče brez daljših poletnih sušnih obdobij, zato je bilo v naravi vse do pozne jeseni več cvetnega prahu in nektarja kot običajna leta.

Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu

Čebelarska zveza Slovenije je v sodelovanju z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin posodobila Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu na načelih sistema HACCP (v nadaljevanju Smernice).

MED LITIJSKIH IN ŠMARSKIH ČEBELARJEV JE NEOPOREČEN

Hladno zimsko vreme je končno prisililo čebele, da se stisnejo v zimsko gručo in mirno počakajo na toplo spomladansko vreme.  Čebelarji pa smo močno vznemirjeni in užaljeni zaradi izjav v medijih, da je naš med strupen, onesnažen in neprimeren za uživanje. In to ravno zdaj, ko veliko ljudi z medom preganja prehlade in druge zimske nevšečnosti, saj med ni le hranilo, ampak tudi zdravilo.

Zakaj je slovenski med lahko sporen?

Ob nedavni Aferi Debevec z razkritjem uporabe nedovoljenih zdravil proti varozi, je zaradi nepremišljene izjave g.Bizjak… daje tretjina slovenskega medu oporečna, duh ušel iz stekleničke, ki je sprožil burne odzive potrošnikov, čebelarjev in ČZS, saj smo čebelarji postali najbolj grešna ovca med vsemi in utrpeli nemalo škode. Zdaj je čas, da se vpletene službe in organizacije lotijo pospešenega reševanja nakopičenih problemov.

PANJI IZ IZOLATIVNIH MATERIALOV

PANJI IZ IZOLATIVNIH MATERIALOV

1. del

(Za objavo v SČ, daljša verzija)

Nove smeri v čebelarstvu

SMER RAZVOJA PANJEV IN ČEBELARJENJA PRI NAS

(Janez Firm, Osnutek članka za SČ)

V začetku je človek med iskal v gnezdih prvotnih čebel. V starem veku se je domislil, da je njihova bivališča prenesel k sebi domov, v srednjem veku je zanje tudi že izdeloval panje iz gline, slame in dupel ter standardiziral njihovo obliko in velikost glede na vrsto in pasmo čebel ter materiala iz katerih jih je izdelal. V začetku devetnajstega stoletja so iznašli tudi premičen satnik in točilo, kar je močno spremenilo in pospešilo čebelarstvo, vse to pa je zahtevalo nova znanja s področja čebelarstva. Pri nas se je uveljavil lesen kranjič z nepremičnim satjem in obstal vse do prve svetovne vojne, saj je bil dobro prilagojen rojivi kranjici, obenem pa je bil tudi idealen za trgovino s čebelami.

Pridelava medu v rezervnih družinah

Med po navadi pridelujemo v normalno razvitih, močnih družinah v velikih gospodarskih panjih najrazličnejših vrst in mer satja. V večini panjskih sistemov je medišče zgoraj in z matično rešetko ločeno od plodišča, saj na ta način dobimo polovico do dve tretjini več medu, kot bi ga brez nje. Rezervne oz. nove družine in delno matice pa zaradi ekonomičnosti gojimo v manjših enoprostorskih panjih s tremi do sedmimi sati. Ti panji družinam ne omogočajo polnega razvoja, zato čebele ne morejo proizvesti tolikšne količine medu, da bi ga čebelar lahko iztočil. Ko družine v njih prerastejo prostor, jim moramo predvsem v rojilni dobi na različne načine stalno odvzemati moč, da ne izrojijo in da izrabimo potencial njihovega biološkega razvoja.

Preberite celoten članek Janeza Firma na tej povezavi (pdf).