Pravila za postavitev prevozih enot ter čebelnjakov

Opažamo, da čebelarji postavljajo čebelnjake ali prevozne enote s čebelami na prostore, ki niso primerni za njihovo postavitev, ne v skladju z zakonom in čebelarsko etiko. Za registracijo čebelnjaka ali prevozne enote in njuno postavitev se lahko zaprosi le ob izpolnjenih pogojih, ki so opisani v spodnjem članku, povzetem iz ČZS.

Vsaka postavitev, ki ni v skladu z navodili in zakonom lahko povzroči čebelarju neljube posledice: negodovanje sosedov, škodo na postavljenih enotah, tožbe zaradi pikov čebel, nevarnost anafilaktičnega šoka ter ogrožanje varnosti ljudi.

Zato še enkrat opozarjam vse čebelarje ČD Litija, da postavijo čebelnjake in prevozne enote na primerna mesta, ki so v skladu z zakonom. Za vsak premik prevozne enote na območju ČD Litija je potrebno obvestiti Čebelarsko društvo ali predstavnika društva ki skrbi za pašni red (Janez Tehovnik, Jani Hostnik)

Čebelarji si želimo, da nas in naše čebele občani vidijo v prijazni luči in ne kot moteče nebodigatreba.

Predsednik ČD Litija
Srečko Rozina

POSTAVITEV ČEBELNJAKA

Pri postavitvi čebelnjaka je pomembno, koliko čebeljih družin bomo naselili vanj in koliko bo njihovo domovanje oddaljeno od sosednjih čebelnjakov. Strokovne institucije priporočajo, da na območja s slabo pašo postavimo čebelnjak z 20-30 čebeljimi družinami, na tistih s srednjo pašo naj bi bilo v čebelnjaku 50-60 čebeljih družin, na območjih z zelo izdatno pašo pa največ 100. Skoraj vedno moramo predvidevati, da bo paša slaba, zato s številom čebeljih družin v čebelnjaku oziroma na enem stojišču ni priporočljivo pretiravati. Glede oddaljenosti od sosednjih čebelnjakov svetujejo, da naj bo ta večja od 2,8 km, saj se tako izognemo prekrivanju mejnega radija produktivnega leta čebel in s tem preobremenjenosti spomladanske paše, prav tako pa je manjše tudi tveganje prenosa bolezni in ropanja čebel. Na žalost je takšno oddaljenost v naših razmerah, zaradi zelo goste poseljenosti s čebelnjaki skoraj nemogoče doseči.
Čebele morajo imeti neoviran dostop do paše. Prelet čez širše reke, avtoceste ali doline, po katerih stalno pihajo mrzli vetrovi, zahteva življenje marsikatere pašne čebele. Seveda čebelnjaka ne bomo postavili v bližino takšnih mest. Prav tako čebelnjak ne sodi v bližino gnojišč, hlevov in obratov, v katerih predeljujejo sredstva, ki privabljajo čebele, niti v bližino intenzivno obdelovanih kmetijskih površin, na katerih so stalna praksa sodobni agrotehnični ukrepi, zlasti redno škropljenje in večkratna košnja. Priporočljivo pa je, da stoji čebelnjak v bližini tekoče vode, kajti čebele potrebujejo za svoj obstoj poleg nektarja in cvetnega prahu tudi vodo, zlasti zgodaj spomladi. Prav tako je pomembno, da do kraja, na katerega bomo postavili čebelnjak, lahko brez večjih težav dostopamo vse leto.
Da bi čebelar po postavitvi čebelnjaka lahko užival v delu ter v miru opravljal svoje naloge, je treba vzpostaviti tudi dobrososedske odnose. To je še posebej pomembno, če ste se odločili postaviti čebelnjak v bližini naselja. Čebelnjak naj bo vsaj 20 m oddaljen od zemljišč sosedov in 50 m od javnih stavb, poti, igrišč ipd. Upoštevati je treba, da se veliko ljudi boji čebel, to pa lahko povzroči nepredvidljivo panično reakcijo. Prav tako so nekateri ljudje tudi alergični na čebelji pik, pri manjšem številu pa se lahko pojavi še anafilaktični šok. Zaradi tega se mora vsak čebelar potruditi, da vzpostavi dobro komunikacijo s sosedi in jih seznani s koristnostjo čebel, še posebej za opraševanje. Seznani naj jih tudi s postopanjem s pobeglim rojem, z letom čebel in nevarnostmi ob morebitnem čebeljem piku.

Temeljni zakon, ki določa pogoje za gradnjo čebelnjakov in ostalih objektov, je Zakon o graditvi objektov. Na njegovi podlagi je bila sprejeta Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13, 61/17 – GZ in 61/17 – ZUreP-2), ki je določila merila, na podlagi katerih se objekti razvrščajo v kategorije zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov.  Čebelnjak se v tej uredbi uvršča med nezahtevne objekte in sicer med objekte za rejo živali. Nezahtevni objekti so konstrukcijsko nezahtevni objekti, ki ne potrebujejo posebnega statičnega in gradbeno-tehničnega preverjanja, ki niso namenjeni prebivanju in nimajo vplivov na okolje. Za nezahtevne objekte je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, vendar le na podlagi enostavne skice objekta, brez projektiranja,  s prikazom lege na katastrskem načrtu in vsa potrebna soglasja. Vloga za gradnjo nezahtevnega objekta, je na voljo na internetnih straneh Upravnih enot.
 
Podatke o umeščanju objektov v prostor določajo občinski prostorski akti, ki jih  lahko pridobite na pristojni občini. Lahko zaprosite tudi za izdajo lokacijske informacije, iz katere bodo ti podatki razvidni. Številne občine pa imajo prostorske akte in druge svoje predpise objavljene tudi na spletnih straneh, tako da je mogoč tudi vpogled v te pogoje prek interneta.

Vlado Auguštin